mitkova, sofiya carlota

Naslov sporočila: mitkova, sofiya carlota Tor Apr 17, 2012 7:28 am

-----------------------------
--------------------------
BOARDING PASS
--------------------------
PERMISSION GRANTED
TO COME ABOARD
WHITE STAR LINE'S
R. M. S. OLYMPIC
--------------------------
-----------------------------

mitkova, sofiya carlota Tumblr_ljuecqRDpB1qiipmjo1_500

Sofiya Carlota Mitkova
~20~Bulgaria~bar singer~single~

''Zdravei!'' Da tako bi vas pozdravili v moji rodni državi Bulgariji. Tam sem preživljala svojo mladost, najlepša leta življenja. Oče je po svojih starših na vogalu ozke meglene ulice podedoval starinarnico, mama pa je učiteljica, zato mi nikoli niso dovolili obiskovati javne šole. Na vzven smo čudovita družina, bleščeči se kot biseri, nanizani okrog vratu bujne lepotice. Kaj se skriva pod to masko pa je čisto druga zgodba. Posel nam ni šel najbolje od rok, vendar sta starša delala vse, da bi ohranili svoj stas in status. Ni tako dolgo tega, ko so se moji stari starši priselili v Ameriko, z nepopisno željo po uspehu in boljših pogojih za življenje. Vendar življenje v tej 'Zlati deželi' ni tako rožnato, kakor so opisovali in obljubljali. Živimo v majcenem najemniškem stanovanju skupaj z mojim stricem Alekom. Starša ne služita ravno najbolje, mene pa hočejo poslati v New York, češ iskati srečo in si pridobiti uspešno pevsko kariero. Da prav ste slišali. Pojem. Glasba je moje življenje,duša in srce. Ne bi rada zapustila mesta, družine vendar kaj se upirati usodi? Tako ali tako me bodo poslali stran. Vem, veliko ljudi bi ubijalo za tole karto proti New Yorku, za veličastno priložnost krstne plovbe magnifične ladje RMS Olympic. V meni vrejo vsa ta čustva in pričakovanja, veselje in hkrati žalostno parajoče se srce. Poraja se na tisoč različnih vprašanj: Ali bom uspela? Se mi bodo uresničile sanje? Se bom sploh še vrnila domov? Na vse pa je težko odgovoriti, ostaja kopica vprašanj zavitih v skrivnostno temo z eno samo sredinsko točko: Veliko jabolko. Mama od mene pričakuje, da si med potovanjem priskrbim tudi osebo, ki me bo ljubila in skrbela zame. Nebo zadovoljna dokler ne dobi pisma o tem kako se na moji levi roki sveti zaročni prstan. Saj ne da so mi moška bitja tuja, naduti egoisti, ki naj bi prihajali z Marsa. V našem krogu ljudi je takih samovšečnežev še preveč. Potrebujem nekoga, ki me bo razumel in podpiral. Vodil, sprejemal in me ljubil takšno kakršna sem. Oče mi velikokrat pravi, da jih odbijam. Kako prosim? Ali je kaznivo biti iskren? Raje vidim kakšen prezirljiv pogled več, kot pa da bi opravljala in se pritoževala za njihovim hrbtom ter bila ena mnogih nesrečnih žensk. Torej v dekletu srednje rasti, kodrastih do ramen segajočih las, čokoladnih oči, ki včasih v sebi čuti neko negotovost, vedno opravi cilje in je rada drugim v vzor, ki ima svoje sladke ter prikupne trenutke, ali pa trenutke ko se vede kot popolna zadrta psica, katera bi če le mogla vzela radirko ter pobrisala ves ta svet, ki zna biti zelo nepredvidljiva, ko ji začne nihati razpoloženje, ki je kot neka oseba z dvema osebnostima ne vidim nič slabega. Dvema tako različnima močnima osebnostnima, kateri sta združeni v eno neuničljivo osebo.
Sem to kar sem in ostajam zvesta sebi. Verjamem, da se bo zgodilo tako, kot je nekje zapisano. Saj veste tisti pregovor:''Čudna so pota gospodova.''
Zbogom Southampton!

-----------------------------

Sara/15/female

-----------------------------

Naslov sporočila: Re: mitkova, sofiya carlota Tor Apr 17, 2012 6:52 pm