st. pierre, dorothée amelie

Naslov sporočila: st. pierre, dorothée amelie Tor Apr 17, 2012 10:04 pm

-----------------------------
--------------------------
BOARDING PASS
--------------------------
PERMISSION GRANTED
TO COME ABOARD
WHITE STAR LINE'S
R. M. S. OLYMPIC
--------------------------
-----------------------------

st. pierre, dorothée amelie Odette_Annable2_large

dorothée amelie st. pierre
21 • paris • igralka • single

nisem taka kot moja starša. vljudna in zadržana. mirna in resna. vzvišena in delovna. niti malo jima nisem podobna. ime mi je dorothée amilie st. pierre. rodila sem se kot zadnji otrok v bogato in ugledno pariško družino st. pierre. odvetnik louis vsekakor ni bil zadovoljen - imel je pet hčera, vedno pa si je želel tistega sina, katerega bo učil spretnosti odvetništva in mu predal vse znanje, kot pa tudi premoženje. vseh pet sester je kazalo pretirano zanimanje za ličenje, damsko vedenje in nasploh vedenje v visoki družbi. mama jih je oboževala in one njo. jaz pa sem bila poglavje zase. nisem bila po okusu staršev; oče ni bil zadovoljen, bila sem napačnega spola, mama pa ni prenesla pogleda name, obnašala sem se kot vlačuga, najnižjega stanu in ona pač takega vedenja ne priznava. vedno sem počela ravno tisto, kar si starša nista želela. kar pa se tiče mojih sester... nobena me ni marala. bila sem edina v družini, ki je bila popolnoma lepa tudi brez ličil, pa saj ne da se hvalim, ampak jaz temu resnično pravim naravna lepota. zavistno so me gledale, ko sem na zajtrk prišla vsa pomečkana in le v spalni srajci, še vedno čudovita. domov si niso upale pripeljati zaročencev, spoznala sem jih šele na poroki, pa me pri nekaterih lepotcih tudi to ni ustavilo. sedaj si me najbrž predstavljate v popolnoma napačni luči. pa saj ne, da nisem bila zlobna, do mojih sester, ampak tudi jaz nisem imela popolnega otroštva. oče mi je umrl pri štirinajstih letih in ker je bil le on demokrat v naši družini, ki je skrbel za pravičnost, so se vsa dekleta spravila name in me v trenutku napadale. mala doré je bila kriva za vse, vedno in povsod. rada sem jim vračala nazaj in tega so se dobro zavedale. pri mojih osemnajstih letih, so bila vsa dekleta srečno, ali malo manj srečno oddana. ostala sem samo še jaz, lepotica iz pariza, ki je bila znana po tem, da je zavrnila vsakega snubca. z mamo sva se skupaj preselili v london. priznati moram da je bilo prvo leto mojega življenja tam neznosno. mama se je odločila, da me popelje v visoko družbo, me spremeni v uglajeno mlado damo, ki bo brez težav našla moža. razkrila mi je svet zabav, najprej sem se upirala, kasneje pa sem prav uživala v družbi mladih fantov, ki sem jih izkoristila za eno noč. postala sem drugačna, takšna kot si nikoli nisem želela biti. ampak moje čudovite in malo manj čudovite lastnosti so se obdržale. znana sem kot nasmejana in trmasta upornica, ki vedno doseže svoje, ji nikoli ne zmanjka besed in vse pove naravnost. nikoli se ne vdam, sem živahna in precej lena oseba. (pre)hitro postanem ljubosumna, domišljava, samovšečna, maščevalna in naivna. po drugi strani pa sem tudi ljubeča, nežna in izredno občutljiva. svoja čustva na prvi pogled dobro skrijem, a ko sem sama se pogosto zjočem. vem, da nisem povedala še vsega. prav gotovo vas zanima, zakaj se lepotička kot sem jaz, še ni poročila in je zavrnila vse snubce. torej, kot naivno mlado dekle, verjamem v ljubezen. in nobenega lepotca nisem ljubila. čakam na nekoga, ki mi bo srce ogrel, vsakič ko ga bom zagledala. da bo moje srce začelo biti hitreje in se ne bo umirilo še uro po najinem srečanju. ampak na to osebo čakam že zelo dolgo. moje upanje v ljubezen počasi umira. a kot zmeraj pravim; upanje umre zadnje. pa še to... zakaj sem se odločila, da pridem na ladjo? odločitev seveda spet ni bila moja, pač pa mamina. trdi, da že na ladji lahko najdem čudovitega bogataša, drugače pa se bo kakšen pojavil v new yorku. upam, na ljubezen seveda. a zadovoljna sem. vsaj daleč od nje sem. beautés bon voyage.

-----------------------------

hejla. ime mi je zoe iz novega mesta, stara sem 15 let, rada berem in fotografiram. na forume se zatečem, zato da vsaj malo pozabim na sranje v zasebnem življenju, ki ga ni malo. obožujem francijo in francoščino, ampak na naši ljubki gimnaziji, nimamo pametne profesorice, zato mi kot šolski predmet še zdaleč ni všeč. po osebnosti sem ponavadi zelo podobna mojim likom, ker mi je še najlažje pisat. obožujem žalostne, romantične, resnične filme in knjige, rada jokam ob njih. najbolj neosebna stvar na internetu se mi zdi facebook, sicer ga imam, ampak če bi si ga še enkrat ustvarila bi prej dobro premislila. torej če, me želite kontaktirati, je v prvi vrsti zs, drugače pa me lahko prosite tudi za skype, msn, facebook, tumblr, twitter. un bon voyage et profiter de tous!

-----------------------------

Naslov sporočila: Re: st. pierre, dorothée amelie Tor Apr 17, 2012 11:00 pm