o'connell, tarin katrina

Naslov sporočila: o'connell, tarin katrina Sre Apr 18, 2012 12:52 am

-----------------------------
--------------------------
BOARDING PASS
--------------------------
PERMISSION GRANTED
TO COME ABOARD
WHITE STAR LINE'S
R. M. S. OLYMPIC
--------------------------
-----------------------------

o'connell, tarin katrina Tumblr_lxeumwJFaH1r9hknno1_500

tarin katrina o'connell
twenty years old | from paris, france | artist | single

»oh prosim, ne pretvarjajte se, da vas zares gane kdo sem. navajena sem, da me nikoli nihče ne opazi, da sem senca na cesti, del zidu v ulici. seveda, kdo pa sem, da bi me opazili? saj prekleto nimam niti toliko pod palcem, da bi si kupila kruh, da ne bi stradala na ulicah in prepričana sem, da nobenega ne zanima zares moj življenjepis. vendar dobro, naj bo. moje ime je tarin katrina o'connell, preprosto mi lahko rečeš le tarin, čeprav dvomim, da te bo moje ime še kdaj zanimalo. od petnajstega leta sem odraščala na ulicah pariza, preživljala se s takšnimi stvarmi, nad katerim bi se tretji sloj zgražal. prekleto, naj se. samo zato, ker imajo malo več denarja v žepu kakor mi, mislijo, da so pogoltnili cel svet ter iskreno povem- ne prenesem jih. čeprav osebno niti ne poznam nobenega izmed njih, nočem da se bilo kater prikaže pred mojimi očmi. vedno so me gledali iz viška, vedno so me obravnavali kot drhal, vendar imam toliko ponosa, da se ne mislim spustiti na njihov nivo ter jim biti uslužna- sem preprosto pripadnica enakovrednosti, vsi ljudje smo krvavi pod kožo, čeprav mi to danes noben ne verjame. vendar smo ter brez težav, bi tudi katerim izmed tistih pljunila v obraz, da njim dokažem, da niso nič več kot jaz. dobesedno jih sovražim, kot oni mene. kakorkoli, odraščala sem na pariških ulicah, ukvarjala sem se z umetnostjo- od risanja slik, za katere so bili včasih ljudje celo pripravljeni pošteno plačati, pa do igranja inštrumentov- od violine na ulicah ter klavirja v gostilni. gostilna je bila prostor, kjer sem imela streho nad glavo ter občasno večerjo, če sem prislužila dosti denarja, vendar kot vsi drugi, so me tudi oni gledali kot manj vredno- saj pravim, nihče nima spoštovanja do nas. z leti sem se navadila na ta način ter tako sem čez dan po navadi čepela na ulici, medtem ko sem se zvečer odpravila po mestu- priznam, tudi kradla sem, ničkolikokrat, vendar ko potrebuješ sredstvo, da preživiš, ni drugega izhoda. lahko me imate s tem za slabega človeka, ampak bitka za življenje je edino kar nam preostane v tem svetu. in kako sem pristala na tej ladji? hja, dobro vprašanje. v bistvu še sama ne vem, ali so to sanje ali ne, vendar v roki imam vozovnico in ne spim- kar pomeni, da se očitno zares dogaja. bilo je nekega večera, ko sem igrala na klavir. v gostilno je prihajal znan gost, katerega sem poznala le na videz- nič kolikokrat me je opazoval tudi pri risanju ter podobnih zadevah in enkrat je le pristopil k meni. prosil me je, naj ga naučim melodij, ki sem jih igrala, pesem, ki se je razpolagala vsak večer po prostoru. in res sem. gospod se mi ni zdel ošaben, bil je eden tistih, ki njim preprosto zaupaš. naučila sem ga pesmi čudežnega dečka in starec se je čedalje bolj navduševal nad mano. ko pa je spoznal, v kakšnem razmerju živim, da včasih kradem po ulicah, igram cel dan, da si prislužim denar, mi je potisnil v roko vozovnico. kar tako, brez pojasnila. vedela sem, da je bogat človek, vendar nikoli nisem pričakovala, da me bo rešil tega. vse to je naredil z izgovorom, naj si ne zapravim življenja, kot si ga je on. in tako, sem pristala tu, ne vem kaj bi sama s sabo ter kje bom pristala. vendar od nekdaj sem bila pustolovski človek, vedno sem si želela avantur, spoznavanja novega sveta. ter tako odhajam v ameriko, brez pribite pare, v bistvu popolnoma brez vsega. le z jasnimi cilji na boljšo prihodnost, da bi z umetnostjo tam uspela ali pa odkrila nov svet, tisti o katerem sanjam. že vidim, kako se približujemo kipu svobode, kako stoji tam. vendar če pa bo kaj iz tega, pa bo znano ko pridem tam. vendar kakorkoli bo- upanje umre zadnje.«

-----------------------------

well hello lovely person who's reading this. sem klavdija, najbrž bolj znana pod aliasom claudia in na isti datum (razen letnice seveda), ko je titanik zadnjič videl dan, sem dopolnila osemnajst let. prihajam iz šentjerneja in ja, i'm lifetime fan of titanic. drugače pa ja, obiskujem športno gimnazijo, treniram karate, sem obsedenka s serijam esp. once upon a time and supernatural, prav tako pa tudi rpg lover and writer for about... 5 years, približno? kakorkoli ja, tole je o meni, forum je asdfghjkl awsome, sploh tematika in vse, na katero sem seveda več kot pahnjena in hja- i'm always open for contact on pm or smth, drugače pa bo tole to- goodbye till next time. <3

-----------------------------

Naslov sporočila: Re: o'connell, tarin katrina Sre Apr 18, 2012 1:01 am