boon, sebastian adrian

Naslov sporočila: boon, sebastian adrian Pet Apr 20, 2012 8:00 am

-----------------------------
--------------------------
BOARDING PASS
--------------------------
PERMISSION GRANTED
TO COME ABOARD
WHITE STAR LINE'S
R. M. S. OLYMPIC
--------------------------
-----------------------------

boon, sebastian adrian 040

sebastian adrian boon
26 years, lawyer, engadged

nevem niti, če si v resnici želim nakladati neke nepotrebne besede o meni. konec koncev nebo tisti, ki si me bo resnično želel spoznati bral nekekga nakladanja o meni. ali pač? mislim saj danes tako ali tako sploh neveš več kaj se ljudjem zdi normalno, resnično. in niti ne pričakujem, da bi vas ganile kakšrne koli besede, ki so mimogrede, tako ali tako povsem odveč, o moji družini, ki pač nikoli ni bila nekaj posenega. oče, ki je od svojega očeta podedoval prevelike količine denarja in tega nikoli ni znal zares ceniti in pa sanjava mama, ki je mislila, da ji bo uspelo na kakršen koli način spremeniti oziroma spreobrniti snobskega moža, ki si ga niti ni imela možnosti sama izbrati. in zakaj ob teh besedah pomislim nase? ravno zaradi iste situacije. tudi sam nisem imel možnosti, da bi si sam koval življenje, čeprav je bilo skoraj splošno znano, da dekle katerega je oče izbral zame, enostavno ne ljubim. pravzaprav jo preziram. od prvega lasu na njeni glavi, pa do zadnjega prsta na njenih nogah. pa ne, da bi bila neprivlačna ali kaj takšnega, nasprotno. pravzaprav je prava lepotica in marsikateri moški mi zavida moj status. ampak četudi se je moje odraščanje v moškega večino časa vrtelo okoli bogataških zabav, kjer je bilo vedno polno deklet, ki se niso branile moje družbe, bi lahko rekel, da na koncu koncev še vseeno mislim poiskati dekle, ki bo nekoč mati mojih otrok. ampak pri 'rosnih' šestindvajsetih pač še ne razmišljam o resni zvezi, čeprav sem zaročen. ampak o svojem statusu ne govorim naglas. nevem, enostavno ni mi še do tega, da bi se vezal. ampak tista lepotička je do neke mere vseeno moja in moj oče pač ne sprejema mojih protiargumentov, ki kar letijo vanj. poroke si pač ne želim. ne še. in ne z nekom, ki mi je bil vsiljen. rad pač uživam življenje. in če bo križarjenje res tako zabavno kot obljubljajo tihe govorice, potem se ne bom branil ničesar. četudi nimam prostega vratu in tako naprej. mar ne pravijo, da lepe ženske ljubijo barabe? ampak če nehamo govoriti zgolj o mojem ljubezenskem življenju in se posvetimo še čemu drugemu? naprimer temu, da sem po zaslugi tega, da se oče nikoli ni preveč ubadal s svojim edincem in je bilo vse kar mu je ves čas nudil zgolj denar, postal le še eden izmed tistih mladih bogatašev pred katerimi je brezskrbna prihodnost, potem tega ne zanikam. če že ni bil nikoli oče, potem naj bo vsaj financer. z mamo je bilo drugače. ja preteklik. na žalost. bila je ženska, ki sem jo do sedaj v svojem življenju najbolj spoštoval. vzorna mama in tiha žena, čeprav je ob svoji strani imela nadvse svojeglavega moža. v letih v katerih smo, tako ali tako ni imela veliko možnosti soodločanja. že, če je le od časa do časa prišla do besede je bila lahko kar zadovoljna. ampak potem je bila tudi ona ena tistih nesrečnic, ki so na popotovanju po afriki staknila smrtonosno bolezen, ki jo je položila v posteljo za dobre pol leta, potem pa je v roku dveh tednov ležala v snežno beli krsti. kot majhen fantek sem sedel poleg očeta, na čigar obrazu je počival hladen izraz, po mojem obrazu pa so tekle solze. res sem jo imel rad. in mogoče sem ravno zaradi tega postal do žensk tak kakršen sem sedaj. ker jo nikoli nisem imel zares poleg sebe. njena slika je res, še vedno na moji nočni omarici, toda materino ljubezen pač potrebuje vsakdo. prekleto zakaj vam to sploh govorim? predstavljajte si me kot nekoga, ki se ga, če niste pripravljeni na nekaj, kar boste kasneje obžalovali, v normalnih situacijah na daleč izognete. kot nadutega, brezsrčnega, snobovskega prasca, ki ga lepa dekleta ljubijo tisti večer, ko je njihov, naslednji dan pa je največji kreten pod soncem. ironično? zveni kot kakšen začetek ljubezenskega romana v katerem pa na koncu zmaga prava ljubezen in tisti prasec na začetku je na koncu najbolj ljubeč moški na zemlji. toda dragi moji, tukaj ni zemlje, je samo morje in nič drugega.

-----------------------------

hello there lovely passangers (: in ja, da nebom po potrebi zgubljala besed. ana tukaj in sicer dekle, ki bo čez nekaj dni dopolnilo polnih osemnajst let. en dan pred dnevom boja proti okupatorju, če smo natančni. ampak to sedaj niti ni pomembno. prihajam iz jesenic in hodim na veliko zeleno šolo also known as gimnazija jesenice. ampak tudi to ni nevem kakšen podatek. lahko me poznate nekateri že kot nikki/jacqueline še iz oxforda, sedaj pa bivša anthea/amelia iz defying gravity in današnja teresa/colin (my lovelies). kakšno vprašanje, želja po posebni povezavici or whatever else - msn, inbox, facebook - whatever you want most <3

-----------------------------

Naslov sporočila: Re: boon, sebastian adrian Pet Apr 20, 2012 8:03 am