van der woodsen, tori anne

Naslov sporočila: van der woodsen, tori anne Sob Maj 05, 2012 8:47 pm

-----------------------------
--------------------------
BOARDING PASS
--------------------------
PERMISSION GRANTED
TO COME ABOARD
WHITE STAR LINE'S
R. M. S. OLYMPIC
--------------------------
-----------------------------

van der woodsen, tori anne Tumblr_lzv84wsNO81roe7yvo1_500_large

tori anne van der woodsen
nineteen, london,
nanny, single

zanimivo se zdi živeti v sedemčlanski družini, pod ljučem 18 let. tako je temu, kajti sem hči premožnega delničarja adama van der woodsena. od tod tudi ta 'high' priimek ki ga ne bi pričakovali na seznamu potnikov tretjega razreda. težava je v tem da nisem hči njegove preljube žene demetre, temveč plod enotedenske romance med takrat komaj sedemnajstletnim adamom. bila je privlačna natakarica in baje imam njen nasmeh in njene oči. blondinka, ki je nisem še nikoli spoznala in je verjetno tudi ne bom. pustila me je na vratih malega dvorca van der woodsonovih. moj dedek me je hotel v hipu utopiti, a se je na koncu hvala bogu vseeno zavzel zame, kajti moj oče ga je prosil na kolenih. poimenoval me je po moji mami. tori. zanimivo ime, pravzaprav sploh ne vem iz katere države izhaja. ko sem bila mlajša me je skupaj s kasneje tremi mlajšimi polbrati vzgajala kar ga. van der woodsen gospa sama. dekle ki jo je poročil adam še zdaleč ni bila lepotica, a v žepu je imela kar precej. nad svojimi otroci in posledično tudi nad mano je pozorno bdela. nikoli me ni marala. na nek način sem ves ta čas živela kot pepelka. kadar je prihajal oče domov me je poljubil na čelo nato pa se zaprl v svoj kabinet. gospa, kot sem morala klicati mačeho pa niti pomislila ni na varuško ali guvernanto. zato me je vzgojila v 'jeklo' kot pravi sama. jaz se ji samo smejim v obraz. jaz jeklo? ph, pa kaj še. solze mi napolnijo oči že ob najmanjšem spodrsljaju. da, kar čustvena oseba sem. gospa pravi da motena. s tem se ne bi ravno strinjala, saj ponavadi vem kje se me drži glava. igranje klavirja in pisanje pesmi - ja to je moja strast. početje česa kar ni v skladu s pravili prav tako. nikoli nisem živela tipičnega življenja bogatašinje in že od mojih ranih ved mi je bilo prav krostalno jasno da me bodo pri osemnajstih nagnali čez prag. oče me je imel rad, verjetno me ima še zdaj, vendar se po letih sodeč že dovolj odrasla da zapustim hišo v kateri so me vzgajali. prav živo se spomnim tega dne, ko sem le z enim kovčkom odhajala v taksi ki so ga naročili zame - niso si privoščili da bi se peljala v njihovem sjajnem črnem avtu, ki ga je imel oče verjetno raje od mene. Trjie mali dediči so mi mahali v pozdrav, kakor se je za male može, tako visokega kova tudi spodobilo. gospa je tokrat pozabila na vljudnost. z zlobnim nasmeškom je opazovala kako se je taksi oddaljeval in kako sem noro mahala iz zadnjega okna. prav gotovo je upala da me ne vidi nikoli več. tudi jaz sem.
ne morem reči da sem imela težko otroštvo. samo malo nenavadno. ker sem večni optimist me tudi gospa in trije vljudni polbratje niso mogli spraviti iz tira. mogoče za trenutek, a hitro sem se pobrala. plesanje po salonu ko nikogar ni bilo doma, drsanje po zloščenem parketu in spuščanje po ograji na stopnicah. to je bila moja stvar. ko sem jih imela petnajst je oče začel z nekimi strašnimi velikimi naložbami in gospa je vsak dan nosila svilo in brokat, polbratje pa se nasmihali in priklanjali. deklica s širokim nasmeškom ki se je vedno prikazala kjer jo je bilo najmanj treba je postala sumljiva. zato sta gospa in oče okoli raztrobila da sem nova varuška njunih sinov.
ko sta me vrgla čez prag, je bil to moj novi povod za nadaljno življenje. imela sem toliko malo očetovega denarja da sem si kupila stanovanje in začela iskati službo. kdo pa za varuško ne bi hotel 'izkušene' od van der woodsena? nekaeri so me spregledali. sa nisem varuška, temveč hči. kajpada to ni bilo ravno težko, ko pa se nosila njihov odmevni priimek. a službo se dobila in v letu dni zamenjala tri družine. živela sem za glasbo, za trenutke. še zmeraj je tako. na poti v new york svojm sanjam na proti. včasih se vprašam, kaj sploh so moje sanje? veliko sanjarim in razmišljam a še več govorim. zavedam se tega da me je nemogoče utišati. spreminjanje teme pogovora tudi to je moja stvar. če začnejo o politiki takoj obrnem na pravljice in tako na prej. po letih sem odrasla, po duši pa otrok za vedno.

-----------------------------

hellou, moje ime je nika, verjetno me poznate pod aliasom adelinne. sem umetnica po suši, štirinajstletna ljubljančanka, roleplayam kako leto, mogoče malo več. rada mam chat forume kjer z največjim užitkom nabijam poste, razne tv serije, kavo brez vode, božične lučke kadar ni božiča, vintage style, moj fotoaparat, papagaja, klavir in alehandra (akustična kitara) in brenkaŁo (električna kitara). Ja, pa obožujem poletje :3 Vprašanja kontakt or anything na ZS :*

-----------------------------

Naslov sporočila: Re: van der woodsen, tori anne Sob Maj 05, 2012 10:29 pm