cabin 0143

bil je čudovit, sončen dan in audrey si je že od ranega jutra pomrmravala po hodnikih. za njo je bilo že dobrih nekaj ur čiščenja pa je bila še vedno dobre volje, čeprav se je morala kot običajno nekajkrat krepko ugrizniti v jezik, a tega se je po slabem tednu plovbe že skoraj navadila. nekateri ljudji so bili preprosto preveč bogati, da bi jim bilo mar za karkoli drugega kot zase in tudi njej ni bilo mar zanje; storila je pač, kar je bilo njeno delo ter na obrazu ves čas nosila nekoliko prisiljen vljuden nasmešek, ki pa se je sedaj zdel že skorajda naraven. znova se je namreč pokazalo, da vaja res dela mojstra in če bi se prvi dan ali dva velikokrat skoraj spravila v težave ji je danes smehljanje in laskanje namrščenim matronam šlo že izvrstno od rok. uslužen nasmešek je začela uporabljati namesto kletvic in vsakič, ko ga je komu namenila je v sebi začutila tiho zadovoljstvo, pa čeprav se osebam, ki so jo opazovale ni niti sanjalo, kaj pomeni. čistila je eno sobo za drugo in ravnokar je končala s sobami na prvem hodniku prvega razreda, ko se je z vso opremo ter umazanimi rjuhami odpravila proti prostoru za osebje nedaleč stran.
odprla je vrata tako imenovanje 'sobe za vzdrževanje', ki se je nahajala na skoraj vsakem hodniku in je bila na nek način štab sobaric. v tej sobi se je nahajalo vse potrebno za čiščenje ter urejanje sob, vse od svežih rjuh in brisač pa do metel, omel in še marsičesa. vsekakor pa je bila zadevščina med zaposlenimi najbolj znana kot prostor, ki so se mu vodilni zelo radi izogibali, zaposleni pa so v njem dnevno prirejali mini debatne krožke in tudi ta dan ni bil nobena izjema. v dokaj velikem prostoru se je nahajalo približno pet drugih sobaric, ki so živahno komentirale vse od čednega kuharjevega pomočnika pa do potnikov drugega razreda, ki so se včasih vedli še huje kot najbolj snobovski bogataši. ob raznih primerjavah, ki jih je ujela, se je preprosto morala zasmejati in za nekaj minut se je pridružila živahnemu pogovoru, nato pa je vzela sveže rjuhe, brisače ter vse potrebno za čiščenje in se odpravila do sobe čisto na začetku drugega hodnika. ne glede na to, da je niso mogli zalotiti je namreč vedela, da bo delo preprosto moralo biti postorjeno ter da nima smisla odlašati z njim – prej kot bo končala prej bo namreč imela prosto. glasno je potrkala po vratih ter nato počakala kakšno minuto, nato pa na šopu ključev poiskala tistega na katerem je pisalo 0143 in odklenila vrata. bila je skorajda zadovoljna, da je končno našla prazno sobo, saj se je sicer najprej morala vsaj pet minut opravičevati, da so bili snobi končno pomirjeni, nato pa je morala počasi in potrpežljivo razložiti, zakaj je sploh motila in na koncu še dobro voljno vprašati, če hočejo čiščenje sedaj ali naj pride pozneje. in seveda si je morala potem zapomniti še vse tiste sobe, kjer so ljudje z nosom, dvignjenim skoraj do stropa, milostno odvrnili pozneje. vstopila je v sobo in ključe pospravila v žep, nato pa najprej vstopila v spalnico, kjer je odstranila morebitni prah, menjala rjuhe in brisače ter pometla po tleh. to je zatem storila tudi v nekakšnem salonu ali dnevni sobi, ki je spadal k kabini prvega razreda. med brisanjem prahu je skrbno zlagala osebne predmete potnikov in istega se je lotila tudi, ko je prišla na vrsto pisalna miza v kotu. papirje, nametane po vsej mizi je uredila v ličen kupček, nato pa isto storila s pismi, ko se je njen pogled ustavil na imenu, napisanem na eni izmed kuvert. sebastian boon. kri ji je butnila v glavo in roke, v katerih je držala kuverto, so se pričele tresti, medtem pa je bil njen pogled še vedno kot prilepljen na ime. prekleto. je pomislila in se prisilila, da je naredila nekaj globokih vdihov ter se s tem pomirila, ko je zaslišala korake, ki so se ustavili pred kabino. korakom je čez nekaj trenutkov sledilo škrtanje ključa, ki se v odklenjenih vratih seveda ni hotel obrniti, že trenutek kasneje pa so se vrata odprla in audrey je zagradila panika. je bil to on? je bil ta čedni temnolasec res njen zaročenec, za katerega je upala, da ga nikoli več ne bo videla ali pa je njenega zaročenca zgolj poznal in mu je pisal?