Prijava

RMS Olympic

ob morebitnih težavah se lahko obrnete na osebje foruma. forever this way je role play game forum srednje težavnosti brez omejenega števila besed in brez cenzure.

The forum staff

CBOX

aleksander and hosanna - 1st class public restroom

Avtor

Sporočilo

aleksander zielinski
staff and crew

Število prispevkov : 39
Join date : 10/04/2012
Kraj : gdansk, poland

aleksander and hosanna - 1st class public restroom Empty

Naslov sporočila: Re: aleksander and hosanna - 1st class public restroom Sre Apr 18, 2012 7:51 am

FOR, the one and only hosanna sprva se je še poskušal prepričati, da ne vidi prav in da je svetlolaska na drugi strani palube zgolj srhljivo podobna angležinji s katero si je dve noči nazaj krajšal čas. vendar se je vseeno iz preventive nemudoma umaknil v sence ladje in se podal v notranjost z namenom, da bi med njiju postavil karseda veliko razdaljo. ko je naslednjič videl v ladijski restavraciji, je bil lahko že povsem siguren, da sta se z nočno znanko res znašla na isti ladji, kjer je vsak trenutek grozila neizogibna nevarnost, da bo njegova krinka propadla. če je zdaj bolje pomislil, sploh ni več vedel, zakaj se ji je na dan njunega srečanja zlagal. z njegovih ust se je takrat napletla lepa zgodbica o njegovem življenju, češ kako je iz pariza prišel v anglijo in kako pripada višjemu sloju, vendar se veliko raje druži z nižjim, ker znajo le ti veliko bolj uživati življenje. vsaka stvar, ki jo je izrekel je bila velika debela laž in vse skupaj bi bilo še prekleto smešno, če ne bi bila ona tako boleče popolna v vseh pogledih, da je igro obžaloval že ob prvem poljubu. ko jo je spoznal, jo je moral prehitro označiti kot razvajeno bogataško punčko, ki je z vsemi okrog nje ravnala kakor s cunjami. če bi vedel, da se v ozadju skriva mnogo več, bi od prvega trenutka naprej z njo ravnal drugače. morda bi se ji celo predstavil s svojim pravim imenom in ji obenem povedal, da je brezposelen tip z ulice, ki za preživetje igra poker, se ukvarja s podzemeljskimi boksarskimi dvoboji in občasno sodeluje s kriminalci in krade. a vendar je v sebi poznal odgovor – nikdar se ji ne bi predstavil v svoji pravilni različici. občudovanje do nje je narastlo šele, ko je izvedel, da je odvetnica. v trenutku je razvajeno sliko pred njim zamenjala podoba močne in samozavestne ženske, ki se je prebila na visok položaj s svojo inteligenco. nekaj kar je vedno občudoval. verjel je, da bi tudi sam prilezel neverjetno visoko, če bi mu le kdaj bila dana priložnost, da dejansko obiskuje šolo in nadaljuje z izobraževanjem na univerzi. vendar poljske ulice takšne možnosti niso imele in tako se je celo življenje zanašal le na svojo naravno inteligenco, znanje iz knjig pa je ostalo neki neznani in neraziskani svet daleč izven njegovega dosega. in sedaj se ji je uspešno izogibal že cel dan in zavil venomer v drug hodnik, kadar je zagledal njo v družbi prijateljev. vedel je, da se ves čas potovanje ne bo mogel skrivati po hodnikih in bežati pred njo. rešitev je bila le ena, soočiti se je moral z njo in iz sebe nekako iztisniti resnico, četudi si bo s tem prislužil do skrajnosti zaničevalen pogled. in tako se je popoldne odpravil na kratek obhod palube v upanju, da mu jo uspe nekje ugledati in jo previdno spraviti na samo, da ji v miru pojasni celoten nastali cirkus. vendar mu jo je uspelo opaziti šele v trenutku, ko je svetlolaska ravno zapirala za sabo vrata javnega stranišča za prvi razred. brez obotavljanja se je s hitrimi koraki odpravil proti le tem vratom in v roki že vrtel ključe – ena od prednosti, da je bil del osebja, je bilo tudi dejstvo, da je imel ključe do skorajda vsakih vrat na ladji. stopil je v toaleto in jo nemudoma zagledal pred ogledalom. sklonil se je le toliko, da je pod zaprtimi stranišči preveril, če se tam nahaja še kdo, nato pa ključ porinil v ključavnico in zaklenil. ''zdravo,'' je sledil kratek pozdrav, ko se je zasukal nazaj proti k njej, potisnil ključe v žep in se naslonil na umivalnik poleg nje. ''lepo, da te spet srečam po natanko sedemindvajsetih urah, hosanna,'' se je počasi nasmehnil ob nekoliko bolj lahkotni temi. tako ali tako bo v sekundi seštela ena in ena, opazila njegovo uniformo in spoznala, da je bilo vse skupaj žal samo utvara.

Gost
Gost

Naslov sporočila: aleksander and hosanna - 1st class public restroom Čet Apr 19, 2012 12:55 am

this post is tagged for pretty aleksander aka jean! Odkar se je odločila za potovanje z ladjo do New Yorka ji je bilo nekoliko žal. Seveda ni bila vajena potovanja z ladjo pač pa je imela raje velikanske kočije ali avtomobile s katerimi si na cilj prišel izredno hitro. Proti potovanju z ladjo torej ni imela ničesar, razen tega, da ji je po nekaj urah postalo slabo in je tako večino prvih dni preživela ob stranišču kjer je glavo namakala v straniščno školjko in izbruhala vse kar je lahko. Slabotno se je venomer opotekla v posteljo in skušala zaspati, da bi slabost minila. Čeprav je potiho upala, da gre res samo za slabost zaradi potovanja jo je vseeno strašila misel, da bi lahko bila noseča. Ni več štela s kolikimi moški je spala in tudi ne bi bilo nič čudnega, če bi ostala sama z otrokom. Navsezadnje se ni želel poročiti in je zvesto verjela v to, da ne bo imela otrok in bo živela s kratkimi aferami, ponosom in svojo službo. A z dneva v dan se je pričela zavedati, da je na stara leta ne bo želel noben moški. Poželjive poze, ki jih je sedaj izvajala bodo takrat že iz mode in nikomur več ne bo tako zanimiva ko se jim je zdela sedaj. Njeno obnašanje seveda ni bilo ničemur podobno, a dokler sta jo starša denarno podpirala in je živela na veliki nogi s polno denarja v žepu je želela še malo uživati. Imela je dobro službo, med katero je lahko moškim nagnala strah v kosti brez da bi pri tem šlo za kakršnekoli posledice. Veliko ljudi jo je spoštovalo, da je bila tako zavzetna in pridna in je z močno voljo prišla tako visoko. Ni si želela podedovati podjetja s katerim bi ljudje v ozadju videli samo njenega očeta, ki je ustanovil podjetje. Veliko je bilo potem ljubosumnih in nevoščljivih ljudi, ki so samo opravljali naslednike. Sama se ni želel znajti v položaju, ko bi vsak nadzoroval njene gibe in komentiral če bi karkoli naredila napak. Služba odvetnika je bila tako zanjo ravno pravšnja in ona je bila ustvarjena zanjo. V enem letu in pol je imela že osem primerov in prav pri vsakem je odšla z zmago v žepu. Za dosti ljudi je bila vztrajna prasica polna ponosa, a so jo imeli radi. Veliko ljudi se je tako sedaj zatekalo k njej in verjela je, da bo v New Yorku dobila še več ponudb. Tudi tokrat je slonela ob ograji ladje, ko ji je postalo slabo. V glavi je občutila pritisk in skoraj bi padla na tla, če se ne bi ujela. Počasi je stopila proti stranišču in se oprijela umivalnika. Z vodo si je osvežila obraz. Zaradi glasnega curka vode ni slišala, da bi kdorkoli vstopil. Kljub temu, da so bila stranišča velika 3x3 metre je bilo v njem kar nekaj prostora. »Jean.« je nežno pripomnila, ko je za seboj zagledala znani obraz. Ni vedela kdaj je vstopil,a dobila je občutek, da ga je skrbelo zanjo in je zato stekel za njo. Njegov obraz je bil rahlo spackan in zaradi vrtoglavice ni najbolje videla kaj je imel oblečeno. »Si prepričan? Zdi se mi, da je minilo komaj dobro uro odkar sem se znašla v tvojem objemu.« rada je podoživljala ljubezenske trenutke in nič kaj proti ni imela če bi ga lahko slekla kar tam sredi stranišča. Prostor je bil ravno pravšnji za mečkanje in najverjetneje nihče ne bi posumil, če jih nekaj časa ne bi bilo. S očmi se je zazrl vanj in meglica je počasi pričela izginjati. Opazila je njegovo skrb in se rahlo namrdnila. »Ali te slučajno skrbi zame? Bog, saj je samo uboga vrtoglavica.« vikanje sta v njunem odnosu že dolgo časa nazaj opustila. Čeprav je minilo komaj sedemindvajset ur, kot je rekel Jean, ji je Francoz močno prirasel k srcu. Šele po določenem času je opazila kaj je imel oblečeno in skoraj bi jo kap. »Jean, si vredu?« je tiho vprašala in se z roko narahlo uprla na njegovo ramo. Obleka je neznosno zaudarjala in niti jasno ji ni bilo kaj se je ravnokar dogajalo. Ko ga je prvič srečala je bil oblečen v temno črno-modro obleko priznane pariške znamke in dišal je po kolonjski vodici. Bil je obrit, njegove lasje pa so bili počesani nazaj. Njegove geste so bile privlačne in nikoli ni kazal, da bi bilo z njim karkoli narobe. Tokrat pa je njegova brada na rahlo že porasla brado, lase so bile umazane in razmršane, roke pa polne svežih žuljev. »Pa ne, da so te zamenjali za delovni razred?« je vzhičeno vprašala. V resnici je ni preveč skrbelo zanj, saj je bil v njenem življenju le še en moški več, s katerim je nameravala spati. Ni bilo važno ali je bil prvi, drugi ali tretji razred – čeprav je raje spala z višjimi, saj se potem niso širile razne zgodbe o tem, da je bila kurba. Nekaj temu podobnega je že slišala iz ust večih dam, ki so se poročile pri svoji šestnajstih in kmalu rodile otroke. Njihovi možje so bili zadovoljni samo takrat, kadar je na svet prijokal deček, drugače pa so svoje žene predvsem zapostavljali in jih imeli bolj za okras. Večina jih je nosila velikanske klobuke gromozanske in čudne velikosti, ki Hosanni seveda niso ustrezali. Zavila je z očmi, ko ji je katera od dam pridigala o tem, da bi morala biti veliko bolj ženstvena in podobna njim. Prekleto dobro je znala izkoristit svoje čare in njena postava je bila desetkrat boljša od postav drugih lepotic. Ni bila tista povprečna deklina, pač pa so se moški dobesedno pretepali zanjo. Večkrat je kdo kako skupil med tem ko je ona veselo gledala dogajanje pred njo. In če bi šlo vse po sreči bi moral tudi Jean biti eden tek s katerim bi kasneje spala in mu na koncu povedala, da ji je žal a da pač mora iti. Seveda ni pričakovala, da ga bo srečala na tej ladji – kljub temu, da je nekajkrat res omenil, da tudi sam kmalu odpotuje. A ni ga pričakovala, sploh pa ne v takšnem stanju.

aleksander and hosanna - 1st class public restroom

Stran 1 od 1