| RMS Olympic | 
ob morebitnih težavah se lahko obrnete na osebje foruma. forever this way je role play game forum srednje težavnosti brez omejenega števila besed in brez cenzure. |
| The forum staff |  |
| Latest topics | » jacqueline`s letter box Čet Jun 14, 2012 9:09 am by nelson abbot» fall, live, whack, stuckČet Jun 14, 2012 8:54 am by nelson abbot» my playlist.Čet Jun 14, 2012 8:51 am by eustace» klepet.Čet Jun 14, 2012 8:50 am by eustace» never sorry, never wrongČet Maj 24, 2012 12:27 am by elexendria westwick» turn the light off I wanna be with youSre Maj 23, 2012 6:09 am by elisabeth bell» The thing that is really hard and really amazing is giving up on being perfect and beginning the work of being yourself. Sre Maj 23, 2012 3:52 am by elisabeth bell» you'll be on my mind. forever and always.Tor Maj 22, 2012 7:38 am by elisabeth bell» cabin claimsPon Maj 21, 2012 8:34 pm by rosemary |
| Credits |  |
| | | courtney and hosanna - the main lonuge | |
| | | Avtor | Sporočilo |
|---|
Gost
Gost
| | Naslov sporočila: Re: courtney and hosanna - the main lonuge Tor Apr 17, 2012 7:15 am | |
| this post is tagged for pretty courtney!
Že od vsega začetka dne je bila precej nervozna. Potovanj z ladjo nikoli ni preveč marala in ta na kateri se je nahajala sedaj je bila še posebno gromozanska. Ni imela pojma kako so sploh lahko nanjo spravili toliko ljudi in se ni potonila. A logične stvari ji nikoli niso bile znane, sploh pa ni preveč marala fizike. Sobo kjer je bila nastanjena si k sreči ni delila z nikomur. Pohištvo je bilo iz prestižnega lesa, prav tako pa je bila postelja postlana z najboljšo premoglo posteljnino. Opazila je tudi hladilnik v katerem je bil šampanjec in še nekaj drugih alkoholnih pijač za katere se ni zmenila. Nikoli ni preveč rada zlivala alkohola v svoje sramno vitko telo, kajti le to ga niti ne bi premoglo. Že ob najmanjšem kozarčku se ji je zameglilo pred očmi in je potem iz tega naredila celo paniko. A kdaj pa kdaj se je vseeno prileglo spiti malo penine. Poleg razkošne sobe se je očetovo bogastvo končno pokazalo v dobri luči, ko je dobila kot potnica prvega razreda veliko ponudb in razkošnih dejavnosti. Stanovala je v zgornjem nadstropju, tako da se zvok motorja ni prebil do njih. Prav tako pa je z nekaj drobiža v žepu z lahkoto prepričala oskrbovalca bazena, da se je ponoči odprl samo zanjo in njene prijatelje. Kakorkoli že, uživala je v bogastvu in ničesar ji ni manjkalo. Za hrano je bilo še predobro poskrbljeno in edina težava, ki jo je pestila je bila nesrečna zaroka, ki je bila iz dneva v dan bližje. Starša sta jo prepričevala v nemogoče in komajda je še lahko verjela sama sebi, ko sta ji v možgane vtepala take starševske bedarije. Z vidika feministk se ni želela sploh poročiti, no mogoče nekoč ko sreča tistega pravega. A po pravici povedano ji ni bilo do tega, da ni vzgajala majhne paglavce, ki ne bi bilo zadovoljni z nobeno rečjo. Tako je svoje bedno življenje prepustila toku življenja na ladji in srečevala polno novih ljudi. Njene misli so bile povsem drugje kot v prostorčku kjer se je nahajala. Ni povsem vedela kako naj bi ga poimenovala kajti o takih rečeh se v visoki družbi nikoli ni govorilo. Na sebi je imela oblečeno svetlečo svetlo zeleno obleko iz mehkega blaga – katerega imena si ni mogla zapomniti. Okrog vratu se je lesketala srebrno zlata verižica s križcem, na roki pa se je svetilo nekaj dragih biserov. Bogato oblečena je spominjala kot n tiste znane igralske zasedbe, ki si jih je ogledovala v teatru kamor je pogostokrat zahajala. In naj se sliši še tako pocukrano, uživala je v komplimentih, ki so jih predvsem moški dajali iz sebe. Sprva so kosili v zasebni jedilnici kjer so imeli moški razpravo o poslovnih zadevah. Kot ženska se jih ni mogla udeležiti čeprav je vsake toliko časa izbruhnila in grenko pripomnila besedo ali dve. Njeno razmišljanje niti ni bilo toliko napačno kot to, da je bila rojena kot ženska in nikoli ne bo mogla imeti tako vodilne vloge kot moški. A vseeno je z trdno voljo vztrajala in se prepričevala, da bo nekoč mogoče kaj drugače. Po končani večerji so se odpravili v sobo z velikimi fotelji, kjer je bilo namenjeno predvsem za ženske pogovore. Po veliki večini so ženske govorile o svojih otrocih in opravljale druga drugo. Bilo je kot tradicija, da ko je bila ženska stara okoli 19 let je bila sprejeta v to elitno skupinico babjih čenč. Moški so se umaknili v svoje prostore, kjer so kaj močnega popili in skadili tono cigar. Kar pač ni nikogar presenetilo, da jih je toliko umrlo za rakom – a če si bil višjega sloja je veljalo, da so vsi moški kadili. Pogovor je tako tekel o Hosanninem zaročencu, ki ga na srečo ni bilo poleg. Na vse preteke se je izmikala pogledu njene matere, ki je celo njene prijateljice prepričala, da je dobro če se njena razvpitna hči umiri in se končno poroči. Pripravljena se je bila skregati in kateri od njih prisoliti krepko čez ušes čeprav se za tako damo to ne spodobi. Prekleto težko se je zadržala in jezno stiskala tako zobe kot pesti. Glasno se je odkašljala in skorajda padla iz stola, ko je pred seboj zagledala postavo v razvpiti rdeči obleki. Prekleto nikakor ni pričakovala, da bo kdarkoli na ladji srečala tudi njeno sestrično. Ne, zagotovo ni pričakovala da se bosta njuni družini v vsej njeni zgodovini odpravili na isto potovanje. New York je zvenel tako zanimivo daleč, pot je bila mesečna in preživeti ga z družino, ki sta se med seboj sovražili. A ni bilo videti, da bi Courtney kakorkoli motilo saj se je prijazno nasmehnila in sedla poleg nje. Ženske, ki so sedele krog in krog so počasi pričele odhajati. Seveda ni bila povsem prepričana ali je bilo to zaradi gobezdave sestrične, ki je vedno vse pokvarila, ali pa je bila že toliko ura, da si jih je večina zaželela popoldanskega počitka. »Poglej, poglej. Nisem si mislila, da bom vas srečala tule, gospodična Brown.« je prijazno pripomnila in si zaželela, da bi kot vse druge počasi odšla in se zlila z okolico. A namesto tega je pričela pogovor z osebo, kateri je bilo dano, da je ne sme imeti rada. Z leti seje precej spremenila. Njene lase so se posvetile in ustnice so bile namazane s kričeč rdečo barvo. Oči je imela svetlo modre, oblečeno pa je bila precej pomanjkljivo. Za tiste čase, ko so imeli vsi dolge rokave in obleko do tal, je Courtney mnogim moškim in ženskam odvzela pogled s precej kratko nekoliko čez kolena segajočo obleko s tri-četrt rameni. »Saj se spomniš svoje sestrične, ali pa si se spustila na tako visoko raven, da me niti ne spoznaš več?« njen glas je bil odrezav, prav tako pa je opustila vikanje in prešla k bistvu. Kaj za vraga je počela z njeno mizo? |
| | | | courtney brown
first class member
Število prispevkov : 50
Join date : 13/04/2012
Kraj : new york, usa
| | Naslov sporočila: Re: courtney and hosanna - the main lonuge Tor Apr 17, 2012 8:35 am | |
| Počasi je vstala iz postelje ter se odpravila proti ogromni omari v kotu še bolj ogromne sobe, ki je bila prvotno namenjena njej in njenemu bodočemu možu, vendar je neumnica nekaj dni pred poroko z enim izmed najbogatejših ljudi na svetu pobegnila iz Londona ter tako pobegnila tudi pred usodo, ki so ji jo namenili starši. Morda se je njen pobeg večini deklet zdel povsem nelogičen in nesprejemljiv - ampak bi se morda morala poročiti s človekom, ki ima res čudovite oči in toliko denarja, da ne ve kaj bi z njim, pa ga vseeno ne ljubi? Ne, vsako dekle si zasluži svojega Princa na belem konju in če bo zaradi te želje, ki se morda ne bo nikoli uresničila, morala na pravega moškega čakati do smrti, ji ne bo žal niti za stotinko in bo to tudi storila. Tako ali tako pa se je rada tu in tam pozabavali s kakšnim neznancem in zato sem prepričana, da se oseba kot je bila sama ne bi hitro navadila na zakonsko življenje. Poleg tega k vsemu skupaj spadajo še otroci, ki pa jih je že od nekdaj sovražila. Kljub šestindvajsetim letom je bila še vedno veliko preveč brezskrbna, da bi razmišljala o pomembnih stvareh - po drugi strani pa jo je blazno jezilo, ko so za le-te hoteli poskrbeti njeni starši. Torej ji je preostalo le to, da je preprosto pozabila na vse težave in poskušala čim bolj uživati v razkošnem življenju, ki ji je bilo namenjeno. Globoko je vdihnila, ter pri tem skoraj potrgala vrvice na stezniku, ki jo je tako strašno tiščal v vse možne kosti njenega telesa, da bi se ven najraje odpravila kar brez njega. To bi pa bilo seveda popolnoma nesprejemljivo in čeprav je bila po naravi prava upornica se je tokrat raje zadržala in začela z izbiranjem obleke za prvi večer na tej čudoviti ladji.
Hm... Morda tista črna, ki mi jo je podaril oče? Ne, črne obleke zagotovo ne morem imeti oblečene kje drugje, kot na pogrebu... Bela? Ne, to bi bilo videti kot da v prostem času nosim svojo poročno obleko. Že vem, rdeča! je zaključila misli in že stala pred ogledalom s čudovito rdečo obleko v naročju ter jo skušala spraviti na svoje vitko telo. Čeprav je v takšne vrste oblekah bila videti enkratno, jih je sovražila - sploh tisti neprijetni občutek, ko se ne moreš niti premakniti ne da bi pri tem moral paziti, da se obleka kje ne strga ali ko skoraj pozabiš dihati, ker je obleka zašita za anoreksične postave in se v njej komaj še premikaš. To je pač bila naloga, ki je bila naložena ženskam in ravno zato si je včasih želela, da bila moški... Ampak samo včasih saj je bila večino časa več kot zadovoljna s tem, da je ženska in se lahko poigrava z moškimi, ki se imajo vsi po vrsti za več vredne od žensk, v resnici so pa eden bolj neumen od drugega. Ko je obleko po nekajminutnem trudenju le uspela spraviti nase se je na njenem obrazu prikazal tisti zapeljivi nasmešek, ki se mu nihče, sploh moški, ni mogel upreti. Še nekaj časa se je gledala v ogledalo in razmišljala o tem, kakšno srečo bi imel njen zaročenec, če bi se poročila - bila bi povsem njegova, čeprav je dobro vedela in mu tudi dala videla, da si je ne zasluži. Čez čas je prišla do zaključka, da si je pravzaprav ne zasluži nobeden izmed moških, ki jih je do zdaj spoznala. Ko je bila pripravljena, da vstopi v dvorano polno žensk, ki jo bodo opravljale in si izmišljevale najbolj neumne reči o njej, se je počasi odpravila iz sobe. S seboj je vzela še majhno temno torbico ter še na hitro preverila, če so v njej cigareti, saj je bila prepričana, da brez njih zagotovo ne bo preživela ženskega blebetanja - pa čeprav je bila sama čisto ista.
Oh, Hosanna, kakšno pozitivno presenečenje, je bila sarkastična, četudi so vse skupaj bile le njene misli. »Oh, draga, seveda se te spomnim. Sploh pa, kako bi sploh lahko pozabila Hosanno, tisto dekle, ki mi vedno pokvari večer s tem, da se prikaže v nepravem trenutku na nepravem kraju?« Vedela je, da je bila sestrična že predobro navajena njenega sarkazma in tudi, da je s svojimi besedami ni niti najmanj prizadela. Ravno nasprotno - bolj sta žalili druga drugo, bolj je to pomenilo, da je z njima vse v redu, takšen je pač bil njun odnos. Njun spor je sicer izhajal iz njunih družin, vseeno pa sta si vedno skakali v lase in verjetno še nikoli v življenju druga drugi nista namenili niti ene lepe besede. Courtney to ni motilo, saj se namreč rada prepirala - sploh takrat ko sta bili strani izenačeni in ni imela možnosti za poraz. Popravila si je pramen las in nato iz torbe vzela cigareto. Vedela je, da bo s tem povzročila veliko pozornosti med ženskami v sobi, ampak saj to je bilo ravno tisto kar je hotela - čimveč pozornosti, kajne? »Boš?« je ponudila Hosanni, čeprav je bila skoraj prepričana da bo odklonila. Le redko katera ženska je namreč lahko bila tako nekulturna da bi kadila v javnosti. | |
| | | | Gost
Gost
| | Naslov sporočila: courtney and hosanna - the main lonuge Sre Apr 18, 2012 11:49 pm | |
| this post is tagged for pretty courtney!
V tistem trenutku si je zaželela, da bi jo lahko pritisnila ob steno in jo namlatila kot so to med seboj počeli moški. Navsezadnje se je skozi vsa ta lita morala frdamano namučiti, da ji je kdaj vzelo sapo in je ostala brez besed ob njej. Z besedami sta poniževali druga drugo in sploh ne bi bilo zabavno če krog in krog ne bi bilo veliko ljudi. Ponavadi sta njuna očeta poskrbela, da sta se jezno razšli in je potem v prostoru zavladala smrtna tišina. Taka srečanja nikoli niso bila prijetna, in večinokrat je bilo Hosanni na koncu pretirano hudo za to, kar je izrekla. Seveda nad svojimi besedami nikoli ni bila preveč ponosna, a za to, da sta bili na taki ravni ni bila kriva samo ona. Ne, to ni bilo njeno maslo pač maslo njunih družin. Med seboj se niso prenašali zgolj iz ljubosumja in jeze, da sta bili obe družini resnično bogati. Med seboj sta tekmovali v vseh podrobnostih, od tega liko vrtnih palčkov so imeli krog in krog vile, do tega koliko konjev je premogel njihov avto. Pogostokrat ni bilo niti vredno besed, saj si mnogo ljudi ni moglo privoščiti kruha, med tem ko so se oni prepirali o avtomobilih, ki so komaj prišli na sceno. Mnogo ljudi, je z odprtimi usti obstalo na cesti, ko so jih opazovali kako so se vozili sem ter tja. Tudi hladilniki, ki so komaj prišli v svet – družina Lanchester jih je imel že kar nekaj. Od tistih najnovejših pa do prvega, ki je kdarkoli izšel. Ja, vsi po spisku so bili odtrgani in nič čudnega, da se tudi hčeri nista marali. »Sem prav slišala!?« je z obupanim glasom dejala in polna jeze strmela vanjo. »Prekleto misliš, da sem jaz tista ki pokvari vsak frdaman večer!?« govorila je potiho saj kake posebne zabave med ljudmi že ni mislila narediti. Zadnjič, ko sta se pričeli prepirati v publiki jo je odnesla s precejšnimi prezirljivimi besedami in kar nekajkrat je slišala kako so ju ljudje opravljali. Čeprav je bila pri mnogih dobro zapisana in ji je bilo dano, da bo iz sebe naredila nekaj velikega, se je mnogim zdelo neumno, da se prepira s svojo lastno sestrično. Seveda je mnogo ljudi vedelo kaj se plete med njunima družinama, a o takih rečeh niso imeli pravice govoriti. Naveličano se je zazrla v rdečelasko pred seboj in se podzavestno podprla, da ji bo tokrat uničila dan. Prekleto naveličana je bila tega sranja! Konec koncev je bila to krivica in želela je, da se zaenkrat vse skupaj konča. Na posledice in dramo, ki jo bo povzročila seveda ni pomislila. Psica! Je pomislila in skomignila z rameni. Kaj drugega ji je sploh preostalo, soočiti se je morala z njo in to kakor hitro je sploh lahko. Cigareto, ki ji je bila ponujena je nekaj časa opazovala s prezirom. Razmišljala je o taktikah, čeprav ni kadila je navihano prikimala in vzela eno. Vedela je, da bo to med ljudmi dvignilo kar precej prahu a zaenkrat se je prihodnost še ni preveč zanimala. Cigareto je vtaknila v usta in z vžigalicami prižgala ogenj. Rahel dim, ki se je izvil iz njenih ust je nanjo učinkoval precej počasi. Sprva je mislila, da jo bo cigareta takoj pomirila, kot je mnogo ljudi pravilo naj bi bilo v teh majhnih paličicah nikotin, ki je pomirjevalno vplival na telo. A ker se telo ni takoj odzvalo nanj jo je postalo strah, da je počela kaj nepravilnega. »Kaj hočeš od mene?« je osorno zajavkala in se spraševala čemu je imelo vse skupaj namen. Nikoli ji ni ponudila pijače in ne cigaret. Kaj za vraga se je dogajalo? Večino žensk je z prezirom v očeh odšlo iz prostora, kajti kar nekaj jih je vedelo, da njuno srečanje ne pomeni nič dobrega. Ponavadi se je vse dogajalo z izredno hitrostjo tokrat pa je nalašč zavlačevala. »Nisem si mislila, da boš kdarkoli zbrala dovolj denarja, da prilezeš na to ladjo.« kljub temu, da je vedla kako bogati so, je uživala v trenutkih, ko jo je lahko namerno zbodla. »Sploh pa v kateri del ladje so te vtaknili. Spodaj k strojem ali pa si si priborila tretji razred in spiš ob podganah?« kljub temu, da je vedela da s svojo nesramnostjo ne bo dosegla veliko je kar naprej vztrajala ob tem. Maščevanje je bilo sladko in tega se je še kako zavedala. Čez čas si je ponudila poln kozarec Postsum-a, pijače ki je bila priljubljena v visoki družbi. »Na kaj pijeva?« nikoli si ni predstavljala, da bi z njo na karkoli pila in v tistem trenutku je izgledalo kot da bi bili zgolj v moški družbi. Ni jima bilo mar kaj bodo rekli ljudje okoli. »Veš, če še ne smeš piti alkohola lahko naročiš mleko.« je nesramno siknila, ko se njena sogovornica ni odzvala na njeno vprašanje. Oh, tole bo že zabavno. Množica ljudi se je umaknila v varno zavetje pred nevihto, ki je prihajala. In niti najmanj ni bilo videti, da bi se ji lahko kakorkoli izognili. Čustva, jeza in samo-ponos so bili premočni.
|
| | | | Sponsored content
| | Naslov sporočila: Re: courtney and hosanna - the main lonuge | |
| |
| | | | | | courtney and hosanna - the main lonuge | |
|
Similar topics | |
|
| | Permissions in this forum: | Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
| |
| |
| |
